Tradicionalni slovenski zajtrk
Otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki. Pomembno je tudi ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja, vključno z gibanjem in športnimi aktivnostmi.
Pobuda za svetovni dan čebel
Republika Slovenija, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Organizaciji združenih narodov (OZN) predlaga, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Več informacij na: http://www.worldbeeday.org/si/
Tradicionalni slovenski zajtrk 2017
Tradicionalni slovenski zajtrk 2017
Tradicionalni slovenski zajtrk poteka ob dnevu slovenske hrane, to je tretji petek v mesecu novembru. Datum letošnjega zajtrka je 17. 11. 2017.
 
 

Jutri obeležujemo dan slovenske hrane

Jutri obeležujemo dan slovenske hrane

Tradicionalni slovenski zajtrk je »super«, prerašča v »vseslovensko gibanje«

 

Ljubljana, 16. 11. 2017 – Jutri, tretji petek v novembru, bomo v Sloveniji že šestič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že sedmi po vrsti). Obeleževanju dneva slovenske hrane in izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka se vsako leto pridružijo nove institucije oz. javni zavodi.

 

Dan slovenske hrane izpostavlja pomen lokalne hrane, zato letošnji v ospredje postavlja pomen naročanja hrane v javnih zavodih iz lokalne bližine. V ta namen je MKGP pripravil posebno anketo, s katero smo želeli pridobiti primere dobrih praks pri naročanju lokalne hrane (anketo je izpolnilo 37 vrtcev oz. šol ter 30 domov za starejše) MKGP se želi javnim zavodom – primerom dobrih praks – za njihova prizadevanja zahvaliti in jih predstaviti v posebnem e-katalogu na tematskem dogodku, ki bo potekal v petek, 24. 11. 2017.

 

Jutrišnji dan slovenske hrane pa bo zelo verjetno zaznamoval še izjemno pomemben dogodek, povezan z lokalno prehrano oz. širše - s preprečevanjem lakote v svetu – jutri naj bi namreč 2. odbor Generalne skupščine ZN kot predzadnji organ glasoval o slovenski pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Glasovanje Generalne skupščine ZN o tej pobudi pa se predvideva drugi teden v decembru. Slovenija beleži že preko 104 države sopodpisnice te pobude.

 

MKGP bo na jutrišnji dan slovenske hrane organiziral tudi že tradicionalno tržnico, na kateri bodo predstavljale svoje izdelke kmetije iz različnih regij.

 

Partnerji pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk so: ministrstva. pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, kulturo okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

*  *  *

Na tradicionalnem slovenskem zajtrku (ure so odvisne od vrtca / šole / javnega zavoda) bodo v petek, 17. 11., sodelovali:

  • MKGP - minister mag. Dejan Židan: Dom Danice Vogrinec Maribor
  • MKGP - državna sekretarka mag. Tanja Strniša: OŠ Dolenjske Toplice
  • MKGP - državni sekretar mag. Marjan Podgoršek: Vrtec Čirče Kranj
  • MKGP - generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer: OŠ Gorje
    • predsednik ČZS, Boštjan Noč - OŠ Žirovnica
  • MGRT - minister Zdravko Počivalšek: OŠ Podčetrtek
  • MOP - ministrica za okolje in prostor Irena Majcen: Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane – enota Slovenska Bistrica, skupaj s stanovalci doma in učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in 2. OŠ Slovenska Bistrica
  • MK – državna sekretarka Damjana Pečnik: OŠ Šenčur - Podružnična šola Voklo
  • MDDSZ  - državni sekretar Peter Pogačar: OŠ Toneta Čufarja Ljubljana
  • DS RS - Rudi Matjašič, državni svetnik: Vrtec Spodnja Kungota
  • Evropski poslanec dr. Igor Šoltes: OŠ Vič
  • župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek: Vrtec Prevrat Slovenske Konjice.
  • župan občine Domžale Toni Dragar: OŠ Preserje pri Radomljah
  • podžupanja občine Domžale mag. Renata Kosec: OŠ Domžale
  • župan občine Komenda Stanislav Poglajen: OŠ Komenda Moste in Vrtec Mehurčki Komenda
  • županja občine Hrpelje Kozina Saša Likavec Svetelšek: OŠ Hrpelje in Vrtec Sežana - Enota Materija in Hrpelje
  • župan občine Straža Dušan Krštinc: OŠ Vavta vas in Vretc Krkine lučke v Vavti vasi
  • župan občine Vrhnika Stojan Jakin: Vrtec na Vrhniki (enoti Barjanček in Žabica)
  • župan Občine Medvode Nejc Smole: Vrtec Medvode - Enota Sora
  • župan občine Rečica ob Savinji Vincenc Jeraj: Vrtec Lipa Rečica ob Savinji
  • župan občine Ormož Alojz Sok: Vrtec Podgorca pri OŠ Velika Nedelja
  • podžupan občine Kočevje Predrag Baković: Vrtec Kočevje - enota Kekec
  • župan občine Radeče Tomaž Režun            : OŠ Marjana Nemca Radeče ter Podružnična šola Svibno

 

MEDIJI SE MORAJO ZA SNEMANJE ZAJTRKA PREDHODNO DOGOVORITI Z VRTCEM OZ. ŠOLO.

 

Dan slovenske hrane bodo z zajtrkom med zaposlenimi in strankami obeležili tudi na drugih ministrstvih, vladnih službah, institucijah in podjetjih.

 

Podrobnejše aktivnosti in informacije o dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk najdete na spletnih straneh:

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/

in na www.tradicionalni-zajtrk.si, spremljate pa lahko tudi FB.

 

 
 
 

Iz novinarske konference ob dnevu slovenske hrane

Iz novinarske konference ob dnevu slovenske hrane

Letos že šesto leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Ta poteka vsak tretji petek v novembru, letos v petek, 17. novembra. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že sedmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Ob tej priložnosti so namen obeleževanja dneva slovenske hrane in potek projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na novinarski konferenci na Čebelarski zvezi Slovenije – pobudnici zajtrka - iz različnih vsebinskih vidikov medijem predstavili partnerji: mag. Dejan Židan (MKGP), ministrica Irena Majcen (MOP), Damjana Pečnik, državna sekretarka (MK), Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje (MZ), Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo (MIZŠ), Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor NIJZ, Branko Meh, predsednik OZS, Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Irena Simčič, ZRSŠ, mag. Anita Jakuš, ZZS ter dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – ZKŽP.

Minister mag. Dejan Židan (MKGP): »Že sedmič smo skupaj pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, katerega se bo v petek, 17. 11., udeležilo več kot 260.000 otrok. Ko smo s tem projektom pričeli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, so bili cilji jasni: ponovno obuditi kulturo zajtrka, ki ga preveč otrok opušča, in če ga opušča, opušča tudi zdrav način prehranjevanja in življenja; dati poudarek lokalni oskrbi, kar pomeni bolj sveže, bolj kakovostno in bistveno manjše onesnaževanje okolja, in nenazadnje, kar je v tem trenutku posebnost za Slovenijo – zelo verjetno je, da bo ta petek 2. odbor Generalne skupščine ZN kot predzadnji organ glasoval o slovenski pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Veseli me, da imamo že preko 100 držav sopodpisnic te pobude. Tekom obiska na Kitajskem v preteklem tednu jo je sopodpisala Kitajska, sopodpisnice so tudi Združene države Amerike, Rusija…, kar pomeni, da z velikim optimizmom pričakujemo tako ta petek, kot tudi drugi teden v decembru, ko bo sama Generalna skupščina ZN glasovala o svetovnem dnevu čebel. Če mi v Sloveniji, ko razmišljamo o čebelah, govorimo o biotski raznovrstnosti, o zaščiti naše kranjske sivke, svet naš pogled razume kot kamenček v borbi proti svetovni lakoti. Ta petek bomo sicer razmišljali o lokalni hrani, o zajtrku pri otrocih, ves čas pa bomo razmišljali tudi o tem, kaj lahko Slovenija kot majhna, a po srcu velika država, naredi v borbi proti svetovni lakoti. In svetovni dan čebel kot slovenski projekt, ki je prav tako nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, svet razume kot dejanje poguma majhne države.«

 

Ministrica Irena Majcen (MOP) je poudarila, da je iz okoljskega vidika zelo pomembno sporočilo zajtrka - prilagajanje na podnebne spremembe. "Podnebne spremembe namreč spreminjajo naše okolje, naravo in ravnanje, zato se moramo na njih prilagajati ljudje, prav tako pa se mora na njih prilagoditi tudi kmetijska proizvodnja." Ministrica je med drugim izpostavila, da so čebele in tudi druge žuželke na splošno indikator, v kako čistem okoljem živimo in da moramo s hrano ravnati tako, da je bo čim manj pristalo med odpadki. Iz podatkov je razvidno, da se količine odpadkov, ki lahko vsebujejo odpadno hrano, od leta 2010 načeloma zmanjšujejo. V obdobju zadnjih petih let se je tako količina teh odpadkov zmanjšala za dobrih 30 odstotkov.

 

Damjana Pečnik, državna sekretarka (MK): »V luči prihajajočega  evropskega leta kulturne dediščine želi Ministrstvo za kulturo s sodelovanjem v medresorskem nacionalnem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk otrokom in mladim skozi kulturno-umetnostno vzgojo predstaviti raznolike izkušnje o spoznavanju naše preteklosti in tradicije ter našega vsakdana, jih motivirati in ozaveščati o tem, da je poleg zdrave hrane in gibanja za celostni razvoj posameznika pomembna tudi kakovostna »duhovna« hrana – kultura in umetnost. Skozi kulturne vsebine mladim lahko približamo trajnostni način življenja, razvijamo njihov odnos in kritično razmišljanje o okolju in prostoru, hkrati pa jih ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane in prehranjevalnih navad. K razvoju le-teh namreč lahko pripomore tudi poznavanje prehranjevalnih običajev naših prednikov in tradicionalne domače hrane kot dela naše kulturne dediščine, ki jih otrokom in mladim lahko približamo skozi kakovostne kulturne vsebine. S sodelovanjem v projektu pa Ministrstvo za kulturo nagovarja tudi strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvu, kmetijstvu in okolju, saj želi tudi njih seznaniti z bogatim naborom kakovostnih kulturnih vsebin, ki jih na teme dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni kulturni zajtrk ponujajo kulturne ustanove.«

 

Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje (MZ) je izpostavila, da sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane pomemben sestavni del Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, celovitega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje,  ki ima cilj izboljšati zdravje prebivalcev Slovenije,  zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni, in ki ga izvajajo številni deležniki. "Navade prebivalstva se že spreminjajo in zaznavamo pozitivne premike. Vedno več otrok zajtrkuje, prav tako zajtrkuje vedno več tudi odraslih, kjer so ženske sicer boljše od moških. Tako pri odraslih kot otrocih opažamo pomemben upad uživanja sladkih gaziranih pijač, kjer smo bili visoko na lestvicah tudi v evropskem merilu. Pojemo več sadja in tudi zelenjave, kar je skladno s priporočili zdrave in uravnotežene prehrane."

 

Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo (MIZŠ): »Slovenija je ena izmed držav v svetu, ki namenja šolski prehrani otrok posebno skrb. Tradicija prehranjevanja otrok v slovenski šoli je že zelo dolga in uspešna. Zdrava, redna in pravilna prehrana je pomembna za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, saj daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za učenje in osebnostni razvoj. Vendar tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja. Pri tem je izjemno pomembna vzgojna in izobraževalna vloga staršev. Slovenski vrtci in šole pomagajo staršem pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornem odnosu posameznika do sebe in svojega zdravja. Tradicionalni slovenski zajtrk je eno izmed orodij, s katerim vrtci in šole, otroke, posredno pa tudi starše, osveščajo o ekoloških, zdravstvenih, kmetijskih ter drugih vidikih, povezanih s pravilnim prehranjevanjem, trajnostnim pridelovanjem hrane in odnosom do narave. Vrtci in šole svojo vzgojno-izobraževalno poslanstvo jemljejo zelo resno, saj v veliki večini vsako leto sodelujejo pri projektu slovenskega zajtrka. Organizacijske in materialne priprave zahtevajo ob takem projektu veliko angažiranost vseh sodelujočih v vrtcu in šoli, saj izvedba projekta poteka sočasno v vseh vrtcih in šolah. Vrtcem in šolam se lahko najbolje zahvalimo za njihov trud pri realizaciji Tradicionalnega slovenskega zajtrka tako, da ta projekt postane vsakodnevna aktivnost - Dan slovenske hrane. Tako bo zajtrk prerasel v spontano vseslovensko gibanje spoštljivosti do narave.«

 

Boštjan Noč, predsednik ČZS – pobudnice projekta: »Začetki segajo kar 11 let nazaj, v leto 2007, ko smo slovenski čebelarji prvič izvedli medeni zajtrk. Z željo nadgraditi projekt smo 2010 MKGP predlagali nadgradnjo in sodelovanje z ostalimi kmetijskimi panogami. 2011 je projekt tako prerasel v Tradicionalni slovenski zajtrk, v letu 2012 pa je ponovno na našo pobudo tretji petek v novembru Vlada RS razglasila za dan slovenske hrane. Čebelarska zveza Slovenije nadaljuje z medenim zajtrkom oz. Tradicionalnim slovenskim zajtrkom. V preteklem letu smo praznovali 10. obletnico in to obeležili tako, da smo šolam in vrtcem poslali pobudo, da ta dan vsi ob istem času in vsak na svoji lokaciji zapojemo pesem Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka. Tudi v tem letu smo šolam in vrtcem, pa tudi glasbenim šolam, drugim pevskim zborom in medijem poslali povabilo, da se nam pridružijo. V lanskem letu je sodelovalo 432 šol in vrtcev s skupno več kot 42.690 sodelujočimi pevci. Želimo si, da bo tokrat zborček še večji! Do danes smo prejeli že 247 prijav osnovnih šol in vrtcev s skupno več kot 33.000 pevci. Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega okolja. Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Zato je prav, da ta dan posvetimo otrokom in tako poskrbimo za prenos znanja o pomenu čebel, kot tudi odnosa do okolja, hrane, ipd. na naše najmlajše in s tem tudi na širšo javnost.« Brez pridelovalcev hrane - slovenskega čebelarja in slovenskega kmeta ne bi bilo tradicionalnega slovenskega zajtrka, dneva slovenske hrane...! Jasno je poudaril, da se včasih premalo zavedamo, da brez slovenskih čebelarjev in brez slovenskih kmetov ne bi bilo medu, masla, mleka, jabolka, kruha... slovenskega porekla in zato je potrebno javnost o tem še bolj ozaveščenosti in predvsem jih usmeriti k direktnemu nakupu pri pridelovalcih hrane in k temu, da v trgovskih policah poiščejo hrano slovenskega porekla. Predlagal je tudi, naj se vse inštitucije (šole, zavode, javne ustanove, ...) vzpodbudi, da naj se VSAJ vsak tretji petek v mesecu postreže samo s slovensko hrano.

 

 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS – ZKŽP): »Slovensko agroživilsko verigo sestavlja več kot 50.000 kmetov, skoraj 100 zadrug ter več kot 300 kmetijskih in okrog 700 živilskih podjetij. Zato pojem lokalna hrana razumemo širše. To je slovenska hrana, katere kakovost je plod znanja, izkušenj in pridnih rok kmetov in zaposlenih v kmetijskih in živilskih  podjetjih. Prizadevamo si, da to kakovost ohranimo in zaščitimo ter obenem okrepimo zvestobo slovenskega potrošnika. Celotna agroživilska veriga je pri tem aktivna in medsebojno sodeluje. Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z ostalimi deležniki pripravljamo spletno aplikacijo Katalog živil za javno naročanje, ki bo javnim zavodom olajšala oblikovanje sklopov pri naročanju živil ter njihovo poimenovanje. Omeniti je potrebno tudi zaveze odgovornosti, ki so jih najprej sprejeli proizvajalci brezalkoholnih pijač, ta teden pa bodo svoje zaveze odgovornosti podpisale tudi slovenske mlekarne. Pri samooskrbi imamo vsi pomembno vlogo. Tako živilska podjetja, ki skupaj s svojimi pridelovalci ustvarjajo kakovostno slovensko hrano, kot trgovine, ki to hrano nudijo na prodajnih policah in ne nazadnje potrošniki, ki to kakovost prepoznamo in ji zaupamo. Oskrba s kakovostno slovensko hrano pa je pomembna tudi v javnih zavodih in v gostinstvu. Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij želimo, da bi se večanje samooskrbe odražalo tudi pri dejanski prodaji slovenske hrane končnemu potrošniku v Sloveniji.«

 

Irena Simčič (ZRSŠ): »Prav je, da pogledamo celostni vidik in v tem oziru je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk pravzaprav holistično postavljen. V vseh sistemih podajajo poseben poudarek prehrani otrok in mladostnikov, kot pa je že bilo omenjeno, smo lahko ponosni, da imamo edinstven sistem organiziranja prehrane. Dnevno se na področju vzgojno-izobraževalnih zavodov pripravi več kot 680.000 obrokov, to pomeni, da je za pripravo teh obrokov nujnih toliko materialnih in kadrovskih pogojev. Pri načrtovanju prehrane otrok in mladostnikov veljajo enaka načela kot za otroke, ki se prehranjujejo doma, vendar je prehranski načrt v šolskih kuhinjah manj enoten in se zato malo manj ravna po okusu in potrebah posameznika. Tudi dan slovenske hrane in projekt Tradicionalni slovenski zajtrk zagotovo pripomore k vzgojno-izobraževalnemu vidiku, da otroci poleg prehranskih vsebin, ki jih imajo redno v dnevnem kurikulumu, spoznajo tudi druge vidike. Danes se srečujemo s problemom prehranskih navad otrok in mladostnikov, kajti le-te se prenese iz družine. Danes je bil že omenjen podatek, da več kot 60% šolskih otrok zajtrkuje. Šolski sistem pa ima ob dnevu slovenske hrane pomembno nalogo: da priuči otrokom odnos do hrane, kulturo prehranjevanja, odnos do lokalne ponudbe in s tem namenom bodo šole poleg zajtrka izvajale še druge raznovrstne aktivnosti. V sklopu šolskega sistema moramo poudarjati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kajti spremembe prehranskih navad, ki jih otroci prinesejo od doma, težko spreminjamo v šolskem prostoru.«

 

Prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor (NIJZ): »Slovenija je skorajda edina država, ki ima na tako dober način urejeno prehrano otrok, mislim, da je potrebno, da smo na to ponosni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil za prizadevnost, na katero naletimo vsakič, ko iščemo partnerje pri uresničevanju programa prehranske politike v Sloveniji. Ta vrata so resnično odprta, v Sloveniji smo vzpostavili takšne okoliščine, da vse to, kar vidimo in strokovno vemo, da je potrebno zagotoviti zato, da bi izboljšali prehranske navade in skoznje tudi vplivali na zdravje prebivalstva v zgodnjem obdobju razvoja in v kasnejšem življenjskem obdobju, lahko dejansko tudi izvedemo. To je tisto, kar daje Sloveniji priložnost, da na tem področju dosežemo še večje uspehe, tako, da bomo še nadgrajevali pozitivne trende. Vse, kar lahko storimo na področju promocije in zagotavljanja pogojev za ustrezno prehrano, konkurira ostalim aktivnostmi na področju prehranske varnosti. Predvsem je tu aktivna prehranska industrija iz tujine, ki ima svoje cilje in zato je pomembno, da se otroci lahko o tem pogovarjajo z učitelji, pridobijo pomembne informacije, tudi o kulturnem vidiku prehranjevanja. Brez tesnega sodelovanja vseh institucij pa uspešnosti dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka ne bi bilo.«

 

Branko Meh, predsednik (OZS): »Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije tudi letos sodeluje pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Člani Sekcije živilskih dejavnosti pri OZS bodo v ta namen prispevali kruh. Zbornica projekt podpira že od samega začetka, saj se zaveda pomena lokalne samooskrbe, domače pridelave in predelave ter v okviru sistema javnega naročanja potrebe po zagotavljanju hrane, pridelane v lokalnem okolju.«

 

Anita Jakuš, Zadružna zveze Slovenije ter predsednica Sveta RS za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov: »Zadružna zveza Slovenije in zadruge smo partnerji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Številne zadruge po vsej Sloveniji sodelujejo pri oskrbi šol in vrtcev s kakovostno lokalno hrano in bodo pomembni dobavitelji sestavin za pripravo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Kmetijske in gozdarske zadruge odkupimo več kot 80 odstotkov za trg lokalno pridelane hrane in želimo, da bi čim več kakovostne domače hrane uživali otroci v vrtcih, šolah, domovih za ostarele in drugih javnih zavodih. Potrošniki, ki kupujejo slovensko kakovostno in lokalno pridelano hrano, se prehranjujejo najbolj zdravo možno. Pridelava lokalne hrane ne prispeva le k zdravju, ampak tudi k zaposlovanju ljudi in ohranjanju poseljenega in obdelanega slovenskega podeželja ter prehranski varnosti države.«

 

Cvetko Zupančič, predsednik KGZS: »Glavno poslanstvo nas kmetov je zagotoviti zanesljivo preskrbo z zdravo, visokokakovostno hrano, vendar pri kmetovanju ne gre le za hrano. Gre za podeželske skupnosti in ljudi, ki živijo v njih. Gre za naše podeželje in njegove dragocene naravne vire. Tudi o tem je potrebno razmišljati ob dnevu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku. Podeželje in kmetije so korenine naroda, zato jih je potrebno negovati in ohraniti.«

 

Kratek videoposnetek iz konference si lahko ogledate na naši Facebook strani.

 
 
 

Navodila za izvedbo TSZ 2017

Navodila za izvedbo TSZ 2017 in njihov povzetek si lahko ogledate na povezavi.

 
 
 

Obvestilo o ponudnikih jabolk

Seznam ponudnikov jabolk za projekt Tradicionalni slovenski zajtrk si lahko preberete v priponki.

 
 
 
 

Obvestilo o nabavi jabolk

Spoštovani,

Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi, poleg kruha, masla, medu in mleka, ki morajo biti pridelani oziroma predelani v Sloveniji, sestavljalo jabolko. Zaradi hude pozebe pa je pridelek jabolk bistveno manjši in slabše kakovosti. Pozeba je bila tako huda, da je bila z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (Uradni list, št. 40/2017) razglašena naravna nesreča.

Glede na zgoraj navedena dejstva vas obveščamo, da v primeru težav pri nabavi jabolk, lahko letos jabolka nadomestite s katerokoli drugo vrsto slovenskega sadja. Npr. s suhim sadjem, hruško, lupinarji (orehi, lešniki), kivijem, kakijem ... Če naletite na premajhno ponudbo in vam razmere dopuščajo, večje plodove razrežite na manjše krhlje. V pomoč pri nabavi jabolk bomo predvidoma 7. novembra 2017 objavili seznam ponudnikov jabolk, ki ga pripravljajo naši partnerji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.     

Ponudbo ostalega sadja v Šolski shemi pa si lahko preberete tukaj.

 
 
 

Obvestilo o izvedbi ankete

Spoštovani,

pred letošnjim dnem slovenske hrane, smo 10. 10. 2017, vrtcem, osnovnim šolam, osnovnim šolam s prilagojenim programom in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami poslali okrožnico skupaj z anketo. Z njo želimo poiskati primere dobrih praks oskrbe z lokalno oziroma slovensko hrano in izvajanja Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Želimo, da bi vaše aktivnosti ob obeleževanju dneva slovenske hrene delili z nami in tudi z drugimi vzgojno izobraževalnimi zavodi ter z ostalo zainteresirano javnostjo v posebnem e-katalogu.

Anketa je v elektronski obliki in je dostopna na povezavi: https://www.1ka.si/a/139690

Pred izpolnjevanjem si jo lahko ogledate v pripetem dokumentu v pdf obliki.

Vse, ki se še niste odzvali prosimo, da vprašalnik izpolnite. Vprašanja niso zahtevna in vam ne bodo vzela veliko časa. Rok za njegovo izpolnjevanje smo podaljšali do konca tega tedna, 27. 10. 2017.

Za vaše odgovore se vam že v naprej zahvaljujemo. Želimo vam uspešno izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka in obeleženje dneva slovenske hrane.

 

  •  

    Objavljena Odredba za Tradicionalni slovenski zajtrk 2017

    V uradnem listu je bila 25. 9. 2017 objavljena Odredba o izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk 2017.

    Preberete si jo lahko na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2432/odredba-o-izvedbi-projekta-tradicionalni-slovenski-zajtrk-2017

     
  • Oglejte si utrinke
     

    Oglejte si utrinke

    Oglejte si utrinke z obeleževanj dneva slovenske hrane, ki so nam jih poslali iz različnih osnovnih šol, vrtcev in tudi od drugod
    Več »
     
  • Minister na tradicionalnem slovenskem zajtrku 2016
     

    Minister na tradicionalnem slovenskem zajtrku 2016

    Slovenija, 18. 11. 2016 – Po Sloveniji danes poteka dan slovenske hrane, ki so ga po šolah in vrtcih zjutraj že obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Zajtrka se je na Osnovni šoli II V Murski Soboti udeležil tudi minister mag. Dejan Židan, državna sekretarka mag. Tanja Strniša pa je zajtrkovala z otroci na Osnovni šoli v Šentjerneju.
     
  • Jejmo lokalno
     

    Jejmo lokalno

    Kaj je ekološko kmetijstvo? Ste se že kdaj vprašali, kakšna je hranilna vrednost sadja in zelenjave, ki ga zaužijete?
    Več »
     
 
 
 
 

Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk

Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k  pravilni in zdravi prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilsko-predelovalne industrije.  Posebno pozornost pa namenjamo pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja.

 
 
 
 
 
 
 

Partnerji

 

MKGP