Jejmo lokalno

Zanimive članke in vsebine nam lahko pošljete na tradicionalni-zajtrk.mkgp@gov.si.

 
Razvrsti po:
 
  • 30.10.2015

    Okusite dobrote radolških gostišč, kjer se združijo pristna domača hrana, lokalne sestavine in vrhunska priprava! Okusi Radol'ce posebej zaživijo vsako leto novembra, spremljate pa jih lahko tudi v vseh ostalih mesecih.
    Več
     
  • 29.03.2013

    V večini evropskih držav, posebno mediteranskih, ki slovijo po veliki porabi kozličevine in jagnjetine mora biti za veliko noč na mizi jagnjetina. Tega so veseli tako rejci kot trgovci, saj povpraševanje izredno naraste, z njim pa tudi cena. Že zgolj cena klavnih trupov je v teh dneh tudi za 20-50% višja kot skozi leto. Pred leti so v Italiji in Grčiji zabeležili odkupno ceno jagnjetine pred velik nočjo tudi več kot 9 € za kilogram. Žal v Sloveniji komaj 4 €.
    Več
     
  • 08.01.2013

    Slovenci se vse premalo zavedamo kako sposobni so bili naši predniki pri odbiri semen in kako uspešno so opravljali to delo. Imamo najkakovostnejša semena daleč naokoli. Prav je, da smo ponosni na to in da varujemo svoje narodno bogastvo.
    Več
     
  • 20.12.2012

    Znamke v seriji Z žlico po Sloveniji Pošta Slovenije izdaja že od leta 2004. Do sedaj so izdali že znamke s prikazom naslednjih slovenskih jedi: bujta repa, bograč, Prekmurska gibanica, Ajdov krapec, Prleška gibanica, haloški ftič (puran), kvasenica, Štajerska kisla juha, Pohorski pisker, Pohorska omleta, Zgornje savinjski želodec, Ubrnenik in solčavski sirnek, Zasavska jetrnica, funšterc, grenadirmarš, loška smojka, blejska kremšnita, kranjska klobasa in pražen krompir.
    Več
     
  • 17.12.2012

    Če želimo zdravo hrano, mora rasti na čistem zraku, zdravih tleh, iz najboljših semen, brez dodatkov, ki prihajajo iz kemične industrije. Pobrana mora biti z vso pazljivostjo in spoštovanjem, ter pravilno skladiščena.
    Več
     
  • 10.12.2012

    V Priročniku z merili kakovosti za javno naročanje hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so sistemnatično povzeti kakovostni standardi za posamezne skupine živil. Na ministrstvu upamo, da bo priročnik koristil in olajšal delo v slovenskih vzgojno - izobraževalnih ustanovah.
    Več
     
  • 05.12.2012

    Prispevek državnega sekretarja Branka Ravnika na Radiu 1
    Več
     
  • 05.12.2012

    Tonski zapis studia ob sedemnajstih 28.11.2012.
    Več
     
  • 23.11.2012

    Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje.
    Več
     
  • 21.11.2012

    Na trgovskih policah najdemo vedno več tujih živil, ogromno sadja in zelenjave prihaja iz precej oddaljenih krajev. Čas je, da na tem področju nekaj spremenimo in podpremo slovenske pridelovalce hrane ter si tako zagotovimo boljši jutri.
    Več
     
  • Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje tekom celega življenja pozitivni vpliva na kakovost bivanja, na dobro prehranjenost ter zdravje in počutje posameznika. Določeni prehranski vzorci spadajo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo večjo obolevnost in celo prezgodnjo smrt.
    Več
     
  • Kaj je ekološko kmetijstvo? Ko se kot porabniki odločimo za nakup ekološkega živila, moramo biti prepričani, da smo dobili natanko to, kar smo plačali. Mehanizma, ki to omogočata, sta ekološki znak in sistem označevanja za ekološka živila.
    Več
     
  • Potrošnik bi moral, ko stoji pred prodajno polico, natančno vedeti, kako lahko preveri, ali je zelenjava, ki jo kupuje, res lokalno pridelana ter ustrezne kakovosti. Prav zato obstajajo predpisi, po katerih se morajo proizvajalci in trgovci ravnati, ko živila označujejo, ter zagotavljajo za potrošnika ustrezno varnost in kakovost proizvoda. Nemalokrat pa potrošnik s temi določili ni dovolj seznanjen. Zato tudi ne more biti ustrezno zahteven in odreagirati, ko ugotovi, da se na prodajnih policah znajdejo proizvodi, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam.
    Več
     
  • Kot večji dobavitelji lokalno pridelane zelenjave nastopajo slovenske zadruge, ki jih najdete na spodnjih povezavah.
    Več
     
  • Ste se že kdaj vprašali, kakšna je hranilna vrednost sadja in zelenjave, ki ga zaužijete? Običajno podajamo oceno kakovosti zelenjave na osnovi senzoričnih lastnosti, ki so povezane z okusom, vonjem, aromo, barvo in teksturo, manj pa smo pozorni na hranilno vrednost zelenjave. Najvišjo hranilno vrednost ima običajno sveža zelenjava. Med shranjevanjem in kuhanjem pa se vsebnost nekaterih hranilnih snovi zniža, zato je priporočljivo uživati svežo zelenjavo.
    Več
     
  • S Kulturnim bazarjem, kjer združimo moči Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport , Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter kulturne ustanove iz vse Slovenije, želimo doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo oziroma za kulturo.
    Več
     
  • Gospa Nataša Bucik nam je skupaj s sodelavci kulturnih ustanov pripravila nekaj predlogov za aktivno sodelovanje pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk s kulturno-vzgojnimi vsebinami.
    Več
     
  • Organizatorica prehrane v Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik nam je poslala prispevek v angleškem jeziku.
    Več
     
  • Iz resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 smo navedli Operativne cilje ter Načela in mehanizme ukrepanja. Prijetno branje.
    Več
     
 
Prikaži strani
 
 

Recepti

 
Razvrsti po:
 
  • Kmetijstvo Mežič iz Malega Podloga 13, 8273 Leskovec pri Krškem nam je včeraj posredovalo recept za kruh z vinskim kamnom.
    Več
     
  • Sestavine: voda, koruzni zdrob Delamo v razmerju 4 enote vode in ena enota polente. Vodo solimo (po želji dodamo malo ocvirkov za okus), zavremo in vanjo zakuhamo polento. Polento kuhamo 15 minut. Serviramo toplo. Če nam polenta ostane, je uporabna tudi ohlajena. Posebej je zanimiva, ker jo lahko estetsko narežemo.
    Več
     
  • Sestavine: mleko, sol, proso, suhe slive, med Mleko zavremo in malo osolimo. Dodamo oprano proso ter kuhamo, da se zmehča. Dodamo suhe slive, ki smo jih prej narezali in namočili v vodo. Malo še kuhamo ob mešanju. Na koncu pokapamo z medom in postrežemo še toplo. Namig: mlečno proseno kašo lahko postrežemo tudi hladno z žličko medu ali domače marmelade. Takšna je lahko odličen nadomestek sladice.
    Več
     
 
 
 
 
 
 
 

Partnerji

 

MKGP